V rokah imate del knjige, v zgodovini znane kot ≫knjiga knjig≪. Največkrat natisnjena, prevedena v največ jezikov, najbolj prodajana … Poleg teh ima še več presežnikov, in morda jo imate celo doma. Veseli nas, da imate prav ta izvod, saj boste s prebiranjem vstopili v zakulisje odra, na katerem so se oblikovali zgodovina, verovanje, identiteta, jezik in drugi temelji slovenskega naroda. Gre seveda za prvi prevod Biblije v slovenščino, torej prevod Jurija Dalmatina iz leta 1584, v tem zvezku pa za drugi del Biblije, tj. Novi testament oziroma Novo zavezo.

Ob prevajanju se je oglasila vrsta vprašanj, in sicer: Kako daleč naj greva v znotrajjezikovnem prevajanju, da bo tako pripravljeno Biblijo lahko s pridom bral vsak, ki razume današnjo slovenščino; da bo prevod ohranil vse, kar je značilno za Dalmatinovo dojemanje in prevajanje Biblije; in da plemeni ta ≫aroma≪ Dalmatinovega duha in dela zaradi premočne posodobitve ne bi bila izgubljena. Trudila sva se torej, da ohraniva Dalmatina, kolikor je to mogoče. Občasno bo bralec našel besedo v ležečem tisku, kar pomeni, da sva za lažje razumevanje dodala besedo, ki je pri Dalmatinu ni. Oštevilčenih vrstic, kakor jih imamo v sodobnih Biblijah, tu ni, saj jih tudi Dalmatin ni imel.

Opustila sva opombe, mednaslove in ostale Dalmatinove zapise, tako da je tu le čisto biblijsko besedilo. Ali sva s tem delom dosegla sporazum med zvestobo in lepoto, kar je starodavni problem vsakega prevajanja, ne moreva presojati in soditi, temveč je to prepuščeno bralcu in kritiki.