Slovar reformacije


Evangelijski/evangeličanski:


Besedi sta bolj določni kot širši pojem »protestantski«; nanašata se na ljudi, ki verjamejo, da je Sveto pismo Božja beseda in da kot taka vsebuje dobro novico za vsakogar. Besedi izhajata iz latinskega korena evangel, ki pomeni 'dobra novica'. V slovenščini imamo dva izraza, izpeljana iz tega korena, in navadno sta se uporabljala v povezavi z besedo cerkev: evangeličanska, evangelijska. Prva beseda je večini Slovencev bolj znana in se nanaša na slovenske luteranske cerkve. Zaradi zgodovinskih okoliščin protireformacije to cerkev najdemo pretežno v Prekmurju. Prva beseda, evangelijski, je širok pojem, s katerim lahko označimo mnoge protestante v celotnem razdobju zadnjih 500 let, za katere je bil vir nauka Sveto pismo in ki so poudarjali nujo širjenja te dobre novice – evangelija – med ljudmi. Protestanti so torej najširša kategorija, pri čemer se ena izmed protestantskih denominacij, namreč evangeličanska cerkev, navezuje na Martina Lutra; nekatere evangeličanske cerkve in mnoge druge protestantske skupine pa so »evangelijske«, ker se osredotočajo na Sveto pismo in njegovo sporočilo delijo z drugimi.

evangeličánski -a -
o prid. (ȃ) protestantski: evangeličanski pastor / prištevati se k evangeličanski cerkvi

evangélijski -a -
o prid. (ẹ́) evangeljski: evangelijski nauk

Povzeto iz SSKJ

Protestant:


Koren besede je isti kot pri glagolu »protestirati«; ob njej morda pomislimo na protestnike, ki po cestah zborujejo proti različnim krivicam. 95 tez je primer stremljenja ljudi v času reformacije, da bi popravili napačne nauke in prakse v rimskokatoliški cerkvi. Ko so protestanti, ki so poskušali obstoječo cerkev »reformirati«, videli, da se v rimskokatoliški cerkvi spreminja le malo, so ustanovili druge krščanske cerkve.

Pa vendar identiteta protestantov ne temelji na nasprotovanju temu, kar je napačno, temveč na pričevanju za to, kar je resnično. Če si ogledamo latinski koren besede, ki jo prevajamo kot »pričevati za«, vidimo dva dela: »pričevati« in »za«. Protestanti imajo sporočilo iz Svetega pisma in ga želijo naprej predati vsem; to je sporočilo o Božji ljubezni, o človekovem grehu kot problemu človeštva in o Božji rešitvi v Jezusu Kristusu.

protestánt in protestànt -ánta m, im. mn. tudi protestántje (ā á; ȁ  á )
pripadnik protestantske vere: protestanti in katoličani

protestantízem -zma m (ȋ) 
1. krščanska vera, ki priznava sveto pismo za edino versko avtoriteto: kalvinizem, luteranstvo in druge smeri protestantizma; razkol med katolištvom in protestantizmom 2. nazor, ideologija, ki temelji na taki veri: vpliv protestantizma na narodno zavest

Povzeto iz SSKJ

Reformacija:


Z izrazom reformacija danes poimenujemo predvsem zgodovinske dogodke, ki so se začeli 31. oktobra 1517 in so vodili v prizadevanja za prevod Svetega pisma in ustanavljanje različnih protestantskih denominacij v številnih državah. Pojem reformacija najdemo v Svetem pismu. V latinskem prevodu Svetega pisma Vulgata srečamo izraz, ki je v Pismu Rimljanom 12,2 preveden kot »preobražajte se«, namreč beseda »reformatia«: »In nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se tako preobražajte z obnovo svojega uma.« Ta nenehni proces, ta vsakodnevna nuja po osebni reformaciji je v samem jedru krščanske vere. Geslo »Reformacija srca« je povzetek tega sporočila.

reformácija -e ž (á) 
1. versko in družbeno gibanje v 16. stoletju za reformiranje katoliške cerkve, vere: v obdobju reformacije smo Slovenci dobili knjižni jezik; zgodovina reformacije / nemška, slovenska reformacija // obdobje tega gibanja: reformacija traja skoraj celo šestnajsto stoletje 2. knjiž., redko reforma: začeti novo reformacijo šolstva

Povzeto iz SSKJ

Reformator:


Z izrazom reformator pogosto označujemo ljudi, kakršni so bili Luter, Kalvin in Trubar, saj njihov glavni cilj ni bil, da bi zapustili katoliško cerkev, temveč da bi sprožili potrebne spremembe – da bi cerkev reformirali. Sveto pismo jasno uči, da je cerkev samo ena; a v zgodovini so to »enost« pogosto zmotno interpretirali v navezavi na organiziranost cerkve. Leta 1054 je prišlo do razkola cerkve na rimskokatoliško cerkev in pravoslavno cerkev, v dobi reformacije pa so nastala številna druga gibanja. A že pred letom 1517, povsem neodvisno od Lutra, so bili v Evropi nekateri reformatorji, ki so poskušali cerkev privesti nazaj k njenim koreninam v Novi zavezi in k prvi cerkvi (npr. Jan Hus na Češkem, John Wycliffe v Angliji).

reformátor -ja m (ȃ) 
kdor kaj reformira: reformator pravopisa, šolstva / verski reformatorji / Primož Trubar in drugi reformatorji na Slovenskem protestanti

Povzeto iz SSKJ

* V knjižnicah in na spletu je na voljo veliko informacij o reformaciji in različnih reformatorjih. Ta spletna stran ni zasnovana kot ključen, obsežen vir informacij o reformaciji in reformatorjih. Pri Reformaciji srca se želimo osredotočiti na nauke, ki so bili skupni vsem reformatorjem, in jih raziskati za potrebe današnjega časa. Tu je nekaj povezav do informacij o nekaterih reformatorjih; še zlasti vas vabimo, da preberete več o slovenskem reformatorju Primožu Trubarju.
Odkrij Trubarjev duhovni zaklad.
Reformacija srca © Vse pravice pridržane
Design Bordomat Design | Gostovanje na strežniku Fresh marketing s.p.